Zjutraj sva spoznala prijetno in resnicno internacionalno ekipo potapljaskega kluba. Skupaj smo se vkrcali na majhno ladjo na kateri smo med voznjo do majhnega otocka spoznali osnove potapljanja.
Naju je instruirala Milla, Finka, ki je imela nekoliko resnobno rusko drzo. Zoranu so se na zacetku malce tresla kolena, a je Milla s svojim prijaznim glasom razbila led. Bolj ko smo se blizali cilju, bolj je postajalo razburljivo. Midva sva bila prva na vrsti za potop, torej sva morala biti za zgled vsem ostalim navzocim... huh, se vec pritiska. En instruktor na ucenca. Mocni Milli je bil dodeljen Zoran, medtem ko je Anito pod vodo vodila Kotoe, simpaticna Japonka.
45 minut potopa je minilo kot bi mignil. Obsli smo del koralnega grebena in se vrnili na palubo. Nekoliko sva razmisljala, ce se udeleziva se drugega potopa, a sva bila prevec utrujena. Med tem sva raje lenobno snorkljala. Od obeh instruktoric sva bila pohvaljena, Cotoe je celo pripomnila, da je Anita tako hitro osvojila lekcije, podane na gladini, da je skoraj brez nje odbrzela proti dnu.
Naju je instruirala Milla, Finka, ki je imela nekoliko resnobno rusko drzo. Zoranu so se na zacetku malce tresla kolena, a je Milla s svojim prijaznim glasom razbila led. Bolj ko smo se blizali cilju, bolj je postajalo razburljivo. Midva sva bila prva na vrsti za potop, torej sva morala biti za zgled vsem ostalim navzocim... huh, se vec pritiska. En instruktor na ucenca. Mocni Milli je bil dodeljen Zoran, medtem ko je Anito pod vodo vodila Kotoe, simpaticna Japonka.
45 minut potopa je minilo kot bi mignil. Obsli smo del koralnega grebena in se vrnili na palubo. Nekoliko sva razmisljala, ce se udeleziva se drugega potopa, a sva bila prevec utrujena. Med tem sva raje lenobno snorkljala. Od obeh instruktoric sva bila pohvaljena, Cotoe je celo pripomnila, da je Anita tako hitro osvojila lekcije, podane na gladini, da je skoraj brez nje odbrzela proti dnu.
Potapljala sva se na enem izmed treh najlepsih potapljaskih tock v Vietnamu. Skratka enkratno dozivetje, ki ga priporocava tudi drugim. (Evaaa, kdaj se gremo potapljat?)
Ce koga zanima več o potapljaškem klubu, si lahko ogleda njihovo internetno stran... http://www.sailingclubvietnam.com/
Po kosilu je sledila masaza. Treba je bilo narediti primerjavo s tajsko masazo. No, vietnamska naju je veliko bolj impresionirala, pa se cenejsa je bila. So pa vietnamske maserke prebrisane, na koncu je bilo treba, poleg ze placane masaze, predlagati napitnino glede na kvaliteto njunega dela in jo tudi poravnati. No, naj jima bo, saj sta si zasluzili, ko sta tako vneto hodili po najinima hrbtoma.
Tudi tokrat sva srecala hvalisavega Slovenca in zabavna Nizozemca. S Koenoma sva prezivela del popoldneva ob kosilu in se konstantno smejala uprizoritvam nizozemskega cirkusa. Imata pa oba izredne pogajalske sposobnosti (me zanima kdo je boljsi, Eva).
In ze je bil tu avtobus, 10 ur voznje do mesta Ho Chi Minh. Odlocila sva se, da pescene sipine mesta Mui Ne preskociva. Na tak nacin sva pridobila en dan, ki sva ga z veseljem prezivela v delti reke Mekong.
Torek, 01.05.2007 in sreda, 02.05.2007
V Vietnamu je praznik in v HCMC je bilo nemogoce najti odprto menjalnico pa ceprav je bila ura pol sedmih zjutraj. V eni izmed agencij sva placala dvodnevni izlet v delto velike reke in takoj po zajtrku sva ze odrinila na pot.
Ce koga zanima več o potapljaškem klubu, si lahko ogleda njihovo internetno stran... http://www.sailingclubvietnam.com/
Po kosilu je sledila masaza. Treba je bilo narediti primerjavo s tajsko masazo. No, vietnamska naju je veliko bolj impresionirala, pa se cenejsa je bila. So pa vietnamske maserke prebrisane, na koncu je bilo treba, poleg ze placane masaze, predlagati napitnino glede na kvaliteto njunega dela in jo tudi poravnati. No, naj jima bo, saj sta si zasluzili, ko sta tako vneto hodili po najinima hrbtoma.
Tudi tokrat sva srecala hvalisavega Slovenca in zabavna Nizozemca. S Koenoma sva prezivela del popoldneva ob kosilu in se konstantno smejala uprizoritvam nizozemskega cirkusa. Imata pa oba izredne pogajalske sposobnosti (me zanima kdo je boljsi, Eva).
In ze je bil tu avtobus, 10 ur voznje do mesta Ho Chi Minh. Odlocila sva se, da pescene sipine mesta Mui Ne preskociva. Na tak nacin sva pridobila en dan, ki sva ga z veseljem prezivela v delti reke Mekong.
Torek, 01.05.2007 in sreda, 02.05.2007
V Vietnamu je praznik in v HCMC je bilo nemogoce najti odprto menjalnico pa ceprav je bila ura pol sedmih zjutraj. V eni izmed agencij sva placala dvodnevni izlet v delto velike reke in takoj po zajtrku sva ze odrinila na pot.
My Tho (v provinci Tien Giang), Ben Tre (v provinci Ben Tre) in Can Tho (v provinci Can Tho) so bila mesta skozi katera smo brzeli, bodisi z avtobusom, bodisi s colnom.
V dveh dneh smo si ogledali veliko. Utrudljivo je bilo kar naprej skakati v coln in cez slabih 15 minut spet iz njega.
Spoznala sva pridelavo kokosovih bonbonov (mmm, ful do dobri), medu, rizevih rezancev in predelavo razlicnih vrst riza.
Ob degustaciji razlicnih sadezev, ki so nam jih prinesli na mizo na eni izmed postojank, smo uzivali ob pristni vietnamski glasbi, igrani na domace instrumente in ljudskim pesmim, ki so jih prepevale domacinke.
Obiskali smo tudi najvecji plavajoci trg v delti in se na eni izmed trgovskih ladij sladkali z ananasi.
Ribja trznica ni bila del programa, a je prijazni (in zelo simpaticni vodic, ki je hvalabogu znal anglesko) poskrbel, da smo videli tudi to "atrakcijo" ob kateri sva oba izgubila tek za preostanek dneva.
V dveh dneh smo si ogledali veliko. Utrudljivo je bilo kar naprej skakati v coln in cez slabih 15 minut spet iz njega.
Spoznala sva pridelavo kokosovih bonbonov (mmm, ful do dobri), medu, rizevih rezancev in predelavo razlicnih vrst riza.
Ob degustaciji razlicnih sadezev, ki so nam jih prinesli na mizo na eni izmed postojank, smo uzivali ob pristni vietnamski glasbi, igrani na domace instrumente in ljudskim pesmim, ki so jih prepevale domacinke.
Obiskali smo tudi najvecji plavajoci trg v delti in se na eni izmed trgovskih ladij sladkali z ananasi.
Ribja trznica ni bila del programa, a je prijazni (in zelo simpaticni vodic, ki je hvalabogu znal anglesko) poskrbel, da smo videli tudi to "atrakcijo" ob kateri sva oba izgubila tek za preostanek dneva.
V sredo, pozno popoldne, smo se vrnili v Sajgon. Zvecer sva se malce se prehodila po natrpanih ulicah.
Ostal nama je se en dan v Vietnamu. Pravzaprav se manj, saj morava biti ob 16ih ze na letaliscu. To bo se zanimivo. Stirje leti s tremi razlicnimi letalskimi druzbami in veliko ur letenja, se vec ur cakanja na letaliscih (koliko skupaj, sploh ne zeliva zracunat).
Jutri torej mora it vse po nacrtu, Murphy pejd na dopust! Drzite pesti!
3 komentarji:
Ja, po vseh dogodivščinah, si res zaslužita vsaj povratk brez zapletov. Itak bota se zaradi same poti ful utrujena....
Sej kr ne morem verjet, da se vama potovanje izteka.... se mi zdi, kot da sta sele sla! No pa sej je verjetno vama minilo se bolj hitro kot meni!
Drugače pa... srečno pot nazaj domov, pa se vidmo na železniški v Ljubljani v soboto ob 6.00! (pošlita kak sms, če bo slućajno kaka zamuda, da bom lahka macle dlje spala.... :D hec)
ciao
No sej, leta in leta neuspesnega prepricevanja, kako fantasticno je potapljanje,....potem pa tole,...pfffffff....v Vietnam je bilo treba, da sta dojela, hehe,..no, pa sej, kako ze gre pregovor, hm,..ce Mojzes ne more h gori, bo pa gora sla k njemu :)))
V prihodnje s mi ne izmuzneta vec z izgovori!!! Pozdravljam vajino navdusenje!!! :)
Bom poskrbela za Murphija,...miren povratek domov zelim...
**
E.
Zoki, ne morem verjet, da se ze vračata. se mi zdi, da sta komaj šla. sploh nisem uspela kaj napisat na blog, tak da: drugič bosta mogla it za dalj časa:)
glede potaplanja pa: ful dobro, da sta šla. meni je bilo to najboljša stvar na celem potovanju. torej: poleti gremo skupaj raziskovat naše morje (mislim, da bomo po koralnem grebenu globoko razočarani).
lep konac potovanja in srečno pot domov.
Objavite komentar