Da ne bi kdo doma sklepal, da uzivava prevec razkosne pocitnice, sva se ze takoj naslednje jutro preselila iz uzivantskih 22°C v sosednjo sobo s skromnim ventilatorjem, ki noc in dan mesa 37 stopinj nad najinima glavama.
Po napornem tednu dni koncno dan za relaksiranje. Privoscila sva si tradicionalno tajsko masazo v salonu, ki je bil dokaj na nivoju in kjer NISO ponujali dodatnih uslug. Ceprav sva na trenutke skoraj mislila, da masaze ne bova prezivela, na zalost (ali na sreco) kasnejsih bolecin nisva obcutila. Tovrstne usluge bova lahko sedaj primerjala z vietnamskimi.
V zgodovinskem parku Ayuthaye so stevilni templji (nekaj izmed njih je ze v precej slabem stanju) zaradi katerih le-ta uziva bonitete in dolznosti Unescove zascite. Opazila sva, da so ti sveti spomeniki ponoci osvetljeni, zato sva se odlocila narediti par uspesnih nocnih posnetkov.
Po napornem tednu dni koncno dan za relaksiranje. Privoscila sva si tradicionalno tajsko masazo v salonu, ki je bil dokaj na nivoju in kjer NISO ponujali dodatnih uslug. Ceprav sva na trenutke skoraj mislila, da masaze ne bova prezivela, na zalost (ali na sreco) kasnejsih bolecin nisva obcutila. Tovrstne usluge bova lahko sedaj primerjala z vietnamskimi.
V zgodovinskem parku Ayuthaye so stevilni templji (nekaj izmed njih je ze v precej slabem stanju) zaradi katerih le-ta uziva bonitete in dolznosti Unescove zascite. Opazila sva, da so ti sveti spomeniki ponoci osvetljeni, zato sva se odlocila narediti par uspesnih nocnih posnetkov.
Na poti domov sva odkrila nocni obcestni sejem, kjer so ponujali raznovrstne specialitete, ki jih dotlej se nisva videla.
Med njimi so bile tudi ocvrte zuzelke (Zoran je poskusil licinko in se navduseval nad njenim okusom) in sadezi najrazlicnejsih oblik in barv. Med drugim sva kupila nenavaden sadez, ki nama je pustil mesane obcutke. Nikakor se nisva mogla odlociti ali nama je okus vsec ali ne. Nagradno vprasanje za slovenske zapeckarje… Kateri sadez sva kupila?
.jpg)
Torek, 17.04.2007
Ceprav je Ayuthaya majhna, imava obcutek, da ponuja vec kot Bangkok. Nekoliko sva se ustrasila voznje po levi strani (ki je definitivno bolj kaoticna kot v GB) zato sva namesto izposoje kolesa za tri ure najela TukTuk in si ogledala Wat Panan Choeng, Wat Yai Chaya Mongkol, Wat Chai Wattanaram in Wat Phra Si Sanaphet – le nekaj najvecjih templjev.
Za konec potepanja po Ayuthayi sva zajahala se slona s simpaticnim imenom. Jumpee se je z nama na hrbtu leno in vztrajno sprehodil od templja do templja.
Zvecer sva planirala izlet za naslednji dan.
Sreda, 18.04.2007 – ATACK OF THE MONKEYS
Lopburi, provinca 70 km severneje od Ayuthaye. Mesto samo po sebi nic posebnega, tempelj zraven templja in velika trznica okoli katere se vrti vso dogajanje. Ima pa to mesto eno posebnost. Tempelj Prang Sam Yot je dom malih nadleznih posasti.
Po Lopburiju se namrec prosto sprehajajo opice. Kamorkoli se obrnes jo vidis na strehi avtomobila, na plocniku ali elektricem drogu. Domacinom so v nadlogo, ampak dokler so zanimive za turiste in posredno prinasajo denar, so pod varstvom religije, saj veljajo za svete. Po sestopu z vlaka seveda nisva opazila se nobene. Ko sva se nagibala cez ograjo slavnega templja, da bi uzrla kaksno prebivalko rusevin in veselo mahala z vreckami pred nekaj minutami nakupljenega sadja, sva za opice ocitno postala veliko bolj zanimiva kot one za naju. Male posasti so se nama priplazile za hrbet in brez najmanjse sramote napadle najine vrecke. Slovenci se ne predamo kar tako, v divji bitki sva le uspela resiti nekaj sadezev. Lopburijske opice so se tekom desetletij navadile na cloveka do te mere, da se ga vec ne bojijo, a so kljub temu se vedno divje krvolocne zivali (prasice).
Ko sva kasneje sedela pred vrati ene izmed trgovin, se je starejsi samec pritihotapil v najino blizino, planil po Zoranovem nahrbtniku in se hotel polastiti njegove vsebine. Se dobro, da jo je Zoran odnesel s samo nekaj krvavimi praskami (Zoran prisega, da je opica bila orjaska).
