Poznaš ljudi, ki sanjajo o potovanjih? Potovali bi v daljne eksotične
dežele. Sanjarijo o dolgih peščenih plažah, palmah, eksotičnih prestolnicah, odročnih plemenih ali mogoče tudi o hotelih s petimi zvezdicami. A na koncu vedno ostanejo doma. Stragi (Strag – nepopotnik). Mogoče si tudi ti strag? Poleg najljubših destinacij imaš pripravljenih vedno vsaj nekaj izgovorov, zakaj se dejansko še nikoli nisi podal na pot. Izgovor pa je samo eden in redki si ga upajo povedati na glas. Strah. Strah pred neznanim,
pred drugačnim. Strah pred samim seboj. Življenje doma je tako prijetno, tako rutinsko. Na potovanju pa je vsak dan nov izziv, vsak dan je drugačen. Si v resnici pripravljen oditi v neznano, spoznati samega sebe in odkriti svoje meje? Se pogledati v lastno ogledalo?Kadar potujem, poskušam drugačnost dežele, v kateri gostujem, sprejeti. Večja kot je razlika,
večje brazde dežela pušča v meni. Izzivi so veliki, a le na ta način dežela bogati posameznika. Naj delim eno izkušnjo tudi z vami. Predstavljajte si otroke, ki igrajo damo s pokrovčki od steklenic. Na kos papirja si narišejo šahovnico, pokrovčke pa obrnejo v eno ali drugo stran in že igrajo. Prav veseli so in nikakor ne pogrešajo najnovejših igrač. V Sloveniji? Nikakor ne. Pri nas morajo otroci imeti najnovejše igrače naslednji hip, ko pridejo na prodajne police. Takšnih in podobnih zgodb je še veliko. Vsak popotnik vam lahko pove, kaj je na njem pustilo največji vtis. Nekaj pa jih boste zagotovo izvedeli tekom najinega potepanja po Vietnamu.
Takšno je moje razmišljanje. Tvoje je mogoče drugačno. Ravno drugačnost pa je čar potovanj. Dovoli, da za konec citiram še znani štoparski vodnik, ki pravi da je pri svojih netočnostih vsaj definitivno netočen. V primeru hujših razhajanj je vedno resničnost tista, ki se moti. Tudi v primeru mojega razmišljanja.
