Ker sva oba trenutno zelo zaposlena (jaz bolj ali manj še študent, Anita že diplomiranka s vzpenjajočo se kariero), si nisva niti predstavljala, da bova dejansko poskusila realizirati obsežnejše potovanje. Anita je predlagala državo in jaz sem se seveda veselo prisesal zraven.
Nekaj ljudi me je kasneje vprašalo zakaj sva izbrala ravno Vietnam. Ob teh vprašanjih sem se nekoliko zamislil in prišel do ugotovitve, da sem se pravzaprav prvič odločil obiskati državo o kateri nisem imel konkretnejših informacij. Stvari sem se tako lotil v popolnoma drugi smeri… najprej izbor destinacije, šele nato iskanje dejstev o le-tej. V bistvu še danes ne veva kaj točno lahko tam pričakujeva in ravno to postavlja zadevo v razburljivo sfero. Vsekakor se oba veseliva njihovih kulinaričnih mojstrovin.
Čeprav sem okoli priprav precej samozavesten, se vseeno nekoliko opiram na Anitine izkušnje, ki bodo dobra referenca za na pot. Navsezadnje je že izkusila daljše potovanje na Kubo, zato ve kje se lahko zadeve zapletejo. Par svetlih nasvetov mi je že dala, nekaj mi jih zagotovo še bo. Dobrodošli so tudi nasveti, ki jih slišim od ljudi, ki so v Vietnamu že bili.
Po izboru cilja najinega potovanja, sva takoj naletela na prvi izziv… iskanje najcenejšega letalskega ponudnika oziroma najcenejše kombinacije prevoza. Naposled sva se oba strinjala, da 
je STA (Student Travel Agency) najcenejši ponudnik. Nisem si mislil, da obstaja toliko različnih letov do Vietnama… Iz Ljubljane, Münchna, Dunaja… Skupaj z referentko smo se namučili preden smo našli najbolj primerno ponudbo za naju. Karte sva nato rezervirala in začelo se je zbiranje sredstev za nakup le-teh. Ob samem nakupu mesec dni kasneje sva si (seveda) izmislila nove datume odhoda in (hvalabogu) našla še cenejšo ponudbo. Letalska karta naju je tako stala 667€ (brez notranjih letov v Vietnamu). Najin začrtan plan potovanja do Vietnama je tako znan, medtem ko je potovanje znotraj države še v fazi dogovarjanja.
Letalske karte so varno spravljene v predalu. Sedaj imava še dober mesec dni, da urediva vse potrebno.
Nesreče, poškodbe in bolezni so nepredvidljivi dejavniki, ki znajo pokvariti še tako lepo potovanje, zato si je nujno potrebno urediti zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini.
Ker se podajava v območje zelo nizkega higienskega standarda in ker bova potovala samostojno z nahrbtniki, sva se cepila proti hepatitisu
A in B. Če kdo slučajno ni vešč na tem področju, bom podal par medicinskih dejstev. Virusi hepatitisa v glavnem napadejo jetra, le-ta se posledično vnamejo in močno povečajo, če se ne zdravi pravilno lahko pripelje do ciroze samega organa. Učinkovitega zdravila ni, pomaga le striktna dieta. Ozdravljena bolezen v nekaterih primerih pusti za seboj trajno imunost. Hepatitis A lahko staknemo z umazano vodo ali hrano, medtem ko hepatitis B s spolnim odnosom z okuženo osebo ali s stikom z okuženo krvjo. Pa da ne bo kdo slučajno mislil, da imava namen z domačini prakticirati posteljne aktivnosti! Kombinacijo sva izbrala, ker je cenejša in ker v krvi ostane dolgo obdobje visok nivo titra protiteles (hepatitis A >> cca. 20 let, hepatitis B >> cca. doživljenjsko). Sicer pa to cepljenje priporočajo vsem mladim. Cepi se v treh sklopih (za vsak sklop je treba odšteti 51€). Za nama je prva doza cepiva, pred odhodom pride na vrsto še druga, za tretjo se pa ne mudi in bo na vrsti šele po vrnitvi.
Kar se tiče ostalih cepljenj, ki jih svetujejo za to področje, se zanje nisva odločila. So draga in praktično neučinkovita. Proti tifusu je učinkovitost cepiva le 40-50 odstotna, če zboliš za steklino pa te predhodna vakcinacija reši le dodatnega cepljenja ob samem zdravljenju bolezni (zboliš torej v vsakem primeru).
Kemoprofilaksa proti malariji je različna (tablet je eno malo morje), izbor le-te pa odvisen od
območja in časa potovanja. Vse informacije glede malarijskih območij najdete na strani World Health Organization (WHO). Glede na to, da potujeva v obdobju, ko je nevarnost relativno nizka, sva se odločila kar za repelente, ki si jih bova nanašala na nepokrite dele telesa.
Seveda v popotniškem nahrbtniku ne sme manjkat steklenička alkohola (seveda izključno za razkuževanje ran) in zdravila za lajšanje prebavnih težav (if you know what I mean). No, mene obhajajo misli, da bi s seboj vzel še stekleničko razkužila za roke Spitaderm (najbrž gre zgolj za poklicno deformacijo).
Za vstop v države JV Azije si je potrebno urediti vizo. Najbližje predstavništvo za Vietnam je na Dunaju. Pravi naslov za posredništvo pri urejanju viz je torej agencija Kompas, ki za svoje storitve postavlja precej visoke cene. Kar hitro se torej zgodi, da za posredništvo plačaš več provizije kot za samo vizo. Vse to sva upoštevala v najinem potovalnem načrtu in ugotovila, da bova najceneje prišla skozi, če letiva kar na Tajsko in si tam urediva vso potrebno dokumentacijo za vstop v Vietnam. Tajsko veleposlaništvo je navsezadnje v Ljubljani in tudi letalski prevoz do Bankoka je cenejši.
Najina zvesta sopotnika bosta seveda vodiča Lonely Planeta (za Tajsko in
Vietnam). Brez njiju sva nekoliko izgubljena. LP Vietnam sva iskala po ljubljanskih knjigarnah brez uspeha. Naposled ga je Anita (še sveže tiskanega) kupila kar v Londonu.
Dolgo sva ugibala kaj naj vzameva s seboj. No, naposled sva rekla, da je v Vietnamu vse tako poceni, da je treba s seboj vzeti čim manj stvari, da jih bova lahko čim več prinesla nazaj. Jaz sem se odločil, da si šele tam kupim 
pohodniške čevlje, hlače in celo nahrbtnik. Pretiravati s prtljago torej ni potrebno pa čeprav gre za dolgo potovanje. Zanimivo bo tudi preračunavanje v ameriške dolarje (USD), tajske bate (THB) in vietnamske donge (VND).
10. aprila se v poznih večernih urah vkrcava na vlak proti Münchnu. Po dobrih 6ih urah vožnje (upam, da se bova lahko naspala) bova imela nekaj časa za sprehod po Münchnu, morda celo za obisk kakega starega znanca. Let imava šele ob 15ih.
Letiva z letalsko družbo Qatar Airways. Po 6ih urah 
preživetih v zraku, pristaneva v Dohi (Qatar), mestu neverjetnih arhitekturnih mojstrovin (definitivno vredno ogleda). Tokrat za ogled ne bo časa, saj gre za prehodno destinacijo in letališča najverjetneje ne bova smela zapustiti, sicer pa se nema let že čez tri ure nadaljuje. Drugi let je nekoliko daljši. Po slabih 7ih urah pristaneva v Bankoku (Tajska), kjer si bova prvič lahko privoščila konkretnejši počitek.
Sledečih par dni je posvečenih raziskovanju Bankoka, nakupovanju in urejanju papirjev za vstop v Vietnam. Če bo vse po sreči, že čez par dni letiva z nizko cenovnim letalskim ponudnikom v Hanoi, glavno mesto Vietnama.
